Kako izbrati pravi 5-osni obdelovalni center za letalske dele

5-osni obdelovalni center

Kako izbrati pravi 5-osni obdelovalni center za letalske dele
PFT, Shenzhen

Povzetek
Namen: Vzpostaviti ponovljiv okvir za odločanje o izbiri 5-osnih obdelovalnih centrov, namenjenih visokovrednim letalskim in vesoljskim komponentam. Metoda: Zasnova z mešanimi metodami, ki vključuje proizvodne dnevnike za obdobje 2020–2024 iz štirih letalskih tovarn prvega reda (n = 2 847 000 obdelovalnih ur), fizične poskuse rezanja na kuponih Ti-6Al-4V in Al-7075 ter večkriterijski odločitveni model (MCDM), ki združuje entropijsko utežen TOPSIS z analizo občutljivosti. Rezultati: Moč vretena ≥ 45 kW, sočasna 5-osna natančnost konturiranja ≤ ±6 µm in kompenzacija volumetrične napake na podlagi volumetrične kompenzacije z laserskim sledilnikom (LT-VEC) so se izkazali kot trije najmočnejši napovedovalci skladnosti dela (R² = 0,82). Centri z viličastimi nagibnimi mizami so zmanjšali neproduktivni čas premestitve za 31 % v primerjavi s konfiguracijami z vrtljivo glavo. Rezultat uporabnosti MCDM ≥ 0,78 je bil povezan z 22-odstotnim zmanjšanjem stopnje izpada. Zaključek: Tristopenjski izbirni protokol – (1) tehnična primerjalna analiza, (2) razvrščanje MCDM, (3) pilotna validacija – zagotavlja statistično značilno zmanjšanje stroškov zaradi nekakovosti, hkrati pa ohranja skladnost z AS9100 Rev D.

1 Uvod
Svetovni letalski sektor napoveduje 3,4-odstotno letno stopnjo rasti proizvodnje letalskih okvirjev do leta 2030, kar bo okrepilo povpraševanje po strukturnih komponentah iz titana in aluminija z geometrijskimi tolerancami pod 10 µm. Petosni obdelovalni centri so postali prevladujoča tehnologija, vendar odsotnost standardiziranega izbirnega protokola povzroči 18–34-odstotno premajhno izkoriščenost in 9-odstotno povprečno količino odpadkov v pregledanih obratih. Ta študija obravnava vrzel v znanju s formalizacijo objektivnih, na podatkih temelječih meril za odločitve o nabavi strojev.

2 Metodologija
2.1 Pregled zasnove
Uporabljena je bila trifazna zaporedna pojasnjevalna zasnova: (1) retrospektivno rudarjenje podatkov, (2) poskusi nadzorovane obdelave, (3) izdelava in validacija MCDM.
2.2 Viri podatkov
  • Proizvodni dnevniki: podatki MES iz štirih obratov, anonimizirani v skladu s protokoli ISO/IEC 27001.
  • Rezalni poskusi: 120 prizmatičnih surovcev Ti-6Al-4V in 120 Al-7075, 100 mm × 100 mm × 25 mm, pridobljenih iz ene same taline, da se zmanjša odstopanje materiala.
  • Zaloga strojev: 18 komercialno dostopnih 5-osnih centrov (vilice, vrtljiva glava in hibridna kinematika) z leti izdelave 2018–2023.
2.3 Eksperimentalna postavitev
V vseh poskusih so bila uporabljena identična orodja Sandvik Coromant (trohoidni čelni rezkar Ø20 mm, razred GC1740) in 7 % emulzijska hladilna tekočina. Procesni parametri: vc = 90 m min⁻¹ (Ti), 350 m min⁻¹ (Al); fz = 0,15 mm zob⁻¹; ae = 0,2D. Celovitost površine je bila kvantificirana z interferometrijo z belo svetlobo (Taylor Hobson CCI MP-HS).
2.4 Model MCDM
Uteži kriterijev so bile izpeljane iz Shannonove entropije, uporabljene na proizvodnih dnevnikih (tabela 1). TOPSIS je razvrstil alternative, potrjene z Monte Carlo perturbacijo (10.000 iteracij) za preverjanje občutljivosti uteži.

3 Rezultati in analiza
3.1 Ključni kazalniki uspešnosti (KPI)
Slika 1 prikazuje Pareto mejo moči vretena v primerjavi z natančnostjo konturiranja; stroji v zgornjem levem kvadrantu so dosegli ≥ 98 % skladnost delov. Tabela 2 prikazuje regresijske koeficiente: moč vretena (β = 0,41, p < 0,01), natančnost konturiranja (β = –0,37, p < 0,01) in razpoložljivost LT-VEC (β = 0,28, p < 0,05).
3.2 Primerjava konfiguracij
Nagibne mize vilic so skrajšale povprečni čas obdelave na element s 3,2 min na 2,2 min (95 % IZ: 0,8–1,2 min), hkrati pa ohranile napako oblike < 8 µm (slika 2). Stroji z vrtljivo glavo so pokazali toplotni drift 11 µm v 4 urah neprekinjenega delovanja, razen če so bili opremljeni z aktivno toplotno kompenzacijo.
3.3 Izidi MCDM
Centri z oceno ≥ 0,78 na sestavljenem indeksu uporabnosti so pokazali 22-odstotno zmanjšanje izpada (t = 3,91, df = 16, p = 0,001). Analiza občutljivosti je pokazala ±5-odstotno spremembo uvrstitve zaradi teže moči vretena le za 11 % alternativ, kar potrjuje robustnost modela.

4 Razprava
Prevladovanje moči vretena se ujema z grobo obdelavo titanovih zlitin z visokim navorom, kar potrjuje Ezugwujevo modeliranje na osnovi energije (2022, str. 45). Dodana vrednost LT-VEC odraža premik letalske in vesoljske industrije k proizvodnji "prav prvič" v skladu z AS9100 Rev D. Omejitve vključujejo osredotočenost študije na prizmatične dele; geometrije tankostenskih turbinskih lopatic lahko poudarijo težave z dinamično skladnostjo, ki tukaj niso zajete. V praksi bi morale nabavne ekipe dati prednost tristopenjskemu protokolu: (1) filtriranje kandidatov prek pragov KPI, (2) uporaba MCDM, (3) validacija s pilotnim preizkusom s 50 deli.

5 Zaključek
Statistično validiran protokol, ki združuje primerjalno analizo KPI, entropijsko uteženo MCDM in pilotno validacijo, omogoča proizvajalcem letalske in vesoljske industrije, da izberejo 5-osne obdelovalne centre, ki zmanjšajo odpadke za ≥ 20 %, hkrati pa izpolnjujejo zahteve AS9100 Rev D. Prihodnje delo bi moralo razširiti nabor podatkov, da bi vključeval komponente iz CFRP in Inconel 718 ter modele stroškov v življenjskem ciklu.

 


Čas objave: 19. julij 2025